Bil je šok na šok. Posledično nisem mogla jesti, imela sem občutek, kot da se mi je želodec skrčil na velikost želoda. Ko sem šla spat, sem velikokrat zaspala v trenutku, a se zbudila kot pretepena. Ali pa misli in čustev nisem mogla umiriti skoraj do jutra. Tresla sem se, velikokrat sem čutila mehka kolena, občutek, da bom zlezla skupaj.
Takrat mi je Futuristc life klinika s svojo strokovnostjo in intravenoznimi terapijami neverjetno pomagala.

Zato, če me kdorkoli vpraša, brez zadržkov povem, da je bila odločitev, da jih obiščem in jim zaupam, prava.

Prvikrat sem izgubila spomin, nisem mogla več priklicati podatkov, ki so bili zame običajni, slabo sem spala, zbujala sem se sredi noči z razbijanjem srca … Splošna zdravnica mi je hotela dati tablete za spanje in antidepresive. Tedaj sem to zavrnila, ker nisem razumela, kaj se dogaja. Tudi bližnji niso razumeli. To pa me je, zaradi občutka zavrnjenosti, še bolj pahnilo v stisko.

Do mene je prišla informacija, da je možno intravenozno vnašanje hranil v Ljubljani, v centru za kakovost življenja in kakovost staranja Futuristic Life, kjer se celostno ukvarjajo s sindromom izgorelosti. Najprej so mi naredili mineralogram, analizo las, ki je pokazala, česa je v mojem telesu preveč in česa premalo. Da bi analizo las potrdili, so me napotili še na preglede krvi in sline, kjer se je diagnoza le še potrdila. Izsledki so pokazali hudo izčrpanost.

Lahko samo rečem, da sta bili odločitev za intravenozno injiciranje hranil in podpora Futuristic klinike moja najboljša naložba v začaranem krogu, v katerem sem se vrtela dolga leta in iz katerega sem le še komaj kdaj videla košček modrega neba.

To ni najnovejša modna muha (čeprav se ga poslužuje veliko tujih zvezdniških imen), temveč nekaj, kar bi moral zase narediti vsak.